nova beseda
iz Slovenije
Tomaž Erzar: Obrat Gillesa Deleuza, poved v sobesedilu:
K temu dodajmo, da Deleuze izhodiščno raven, raven dane mešanice razume kot raven običajnih razlik in razločevanj, raven Enostavnega pa kot raven čistih razlik; med njima vzpostavlja dve gibanji razlik oziroma dve poti, po katerih lahko prehajamo od ene ravni k drugi: pot izluščenja čistih razlik oziroma pot razgradnje običajnih razlik ter pot geneze oziroma udejanjenja čistih razlik v običajnih razlikah. Tako je treba razumeti tudi vlogo, ki jo imata v tej filozofiji oba pojma iz naslova, namreč subverzija in popolna ontologija: razgradnja običajnih razlik pomeni subverzijo ravni oziroma sveta običajnih, vsakdanjih razločevanj, ta subverzija pa se dovrši tako, da v polju čistih razlik poišče točko, od koder se bo lahko znova vrnila k izhodišču, kar pomeni, da bo lahko iz te točke porodila svet običajnih razlik. Prav to je zahteva, ki si jo mora po Deleuzu zastaviti vsako izrekanje biti, ki hoče biti popolno: popolna ontologija mora vzdržati preizkus
dvojne poti; kljub dvojni poti mora ostati Eno, točneje, na dvojni poti mora postati Eno.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani