nova beseda
iz Slovenije
Tomaž Erzar: Obrat Gillesa Deleuza, poved v sobesedilu:
Toda kako misliti razmerje obeh vrst dogodkov? Videli smo, da sprevrnitev sveta reprezentacije nujno vsebuje dva koraka: v prvem se postajanje simulakrov oziroma dogodkovnost prikazuje kot izvrženi protipol tega sveta, kot njegova potlačena, "komaj reprezentirana", izvržena meja, kot "skoraj nič", v drugem kot njegova notranja meja, kot "že reprezentirana" drugost sveta teles, sveta, ki pred našimi očmi izgublja svoj status privilegirane reprezentacije. To seveda povzroča težave pri razumevanju napetosti in opozicij v obeh korakih: v prvem napetosti še ni, saj sta zoperstavljena le privilegirani tip podob (telesa) in njegova hrbtna, paradoksna stran, ki se še ne more uveljaviti kot dejanski protipol (dogodki), v drugem pa je napetost ves čas že izničena, saj smo spet v "istem svetu" reprezentacije, le da je sedaj reprezentacija dojeta kot simulacija (telesa kot "telesa" oziroma kot "dogodki").
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani