nova beseda
iz Slovenije
Tomaž Erzar: Obrat Gillesa Deleuza, poved v sobesedilu:
V tem smislu je dejavnost simulakrov res nedejanska, je nek tok, ki ga podobe potiskajo v samo globino stvari, da bi ohranile popkovino participacije, se pravi vez, ki drži skupaj svet reprezentacije; tok simulakrov je reprezentiran le kot paradoksna hkratnost dveh določil, ki držita vsaka v svojo smer, "hkrati večji in manjši", "starejši in mlajši". Deleuze nakazuje, da se Platon v Kratilu nemara sooča prav s tem tokom postajanja, ko se sprašuje, ali ni morda v nekem posebnem razmerju do jezika, kot tok besed, ali morda kot poseben diskurz o stvareh. Pa vendar zveza toka postajanja in jezika pri Platonu nikoli ne sprevrne niti ne zadrži esencialne težnje platonizma: doseči prevlado kopij nad simulakri, ohraniti manifestno razločevanje kot edino možno razločevanje. Šele nastop stoicizma, točneje, empirizma pasivne sinteze v zgodnji stoiške misli, predstavlja točko, kjer se v zgodovini filozofije začenja konec platonizma, se pravi točko, kjer se
podtalna dejavnost simulakrov začne dvigati na površje stvari in teles: stoicizem je sofistika, ki se je začela otresati bremena platonizma, s tem ko je s teorijo netelesnih atributov iz teles izvabila tok postajanja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani