nova beseda
iz Slovenije
Tomaž Erzar: Obrat Gillesa Deleuza, poved v sobesedilu:
Tako koncipira Deleuze humovski in bergsonistični empirizem, oba svoje delo začenjata z izluščenjem neke minimalne razlike iz navideznega toka ponavljanja: medtem ko se to običajno ponavljanje opira na podobnosti in identiteto ter se umu reprezentacije kaže kot neko gibanje različnega, oziroma kot gibanje razlik brez koncepta, se pravo ponavljanje, ki vznikne prek pasivne sinteze običajnega ponavljanja opira na čisto razliko, ki je kot nepodobna lahko le konceptualna. Pri Humu in Bergsonu nastopa pasivna sinteza kot najelementarnejši pretvornik uprostorjene ekstenzije v časovno intenzivnost, najprej imaginacije, nato spomina in celotnega razuma. Povsem drugačne poteze daje pasivni sintezi stoicizem; seveda tudi stoicizem ni kak vulgarni, navidezni empirizem, kolikor zmore iz očitnih platonističnih ločnic zvabiti na plan nezaslišane ločnice.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani