nova beseda
iz Slovenije
Tomaž Erzar: Obrat Gillesa Deleuza, poved v sobesedilu:
Že stoiki so čas razumeli kot vztrajanje sedanjosti na sami meji nične intelegibilnosti, pri Deleuzu pa je ta nična intelegibilnost dobila še eno določilo, kot vztrajanje miselnih določil prostora onstran empiričnega prostora in njegovih določil. In kako misli Bergson zvezo razsežnega in trajanja oziroma telesnega in netelesnega? Tu se izkaže še drugi pomen bergsonistične podvojitve: prehod med telesi in netelesnim je koncipiran kot dvojni prehod, kot izluščenje oziroma izdolbenje vrzeli trajanja in kot udejanjenje trajanja v empiričnem času in prostoru, kot razgradnja in kot ponovna gradnja, kot dekompozicija in kot rekonstrukcija.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani