nova beseda
iz Slovenije
Tomaž Erzar: Obrat Gillesa Deleuza, poved v sobesedilu:
V tem je njen subverzivni naboj: ker iluzijo sedanje situacije jemlje resno in jo poskuša z analizo odpraviti, hkrati upošteva odprtost zgodovinskega razvoja in kaže možnost odprave represije, ki tlači želečo produkcijo: "Pravilno je torej, da celotno zgodovino razumemo retrospektivno v luči kapitalizma, s pogojem, da se dosledno držimo pravil, ki jih je formuliral: najprej, obča zgodovina je zgodovina kontingenc, ne pa nujnosti; rezov in meja, ne pa zveznosti. ( . . .) Na kratko, obča zgodovina ni samo retrospektivna, je tudi kontingentna, singularna, ironična in kritična."
Če bi ostala zgolj na poti izluščenja, se analiza kapitalistične produkcije v-Ojdipu ne bi dosti razlikovala od mladomarksovske argumentacije: izza neke razlike v nadstavbi, ki je kot notranja razlika molarne ravni relativna in se izkaže za iluzorično (razlika med družbeno-tehnično produkcijo in družinsko produkcijo ojdipsko sproducirane želje kot razlika v naravi), bi spravljala na plan razliko v bazi,
ki je kot razlika molekularne ravni absolutna in ki v odtujitvi proizvede sam razcep na bazo in nadstavbo (razlika med shizofreno produkcijo in družbeno produkcijo kot razlika v režimu).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani