nova beseda
iz Slovenije
Tomaž Erzar: Obrat Gillesa Deleuza, poved v sobesedilu:
Dinamična geneza zato ni nek idealistični proces ozavedenja predindividualne, nomadske, topološke strukture, ki bi na sebi obstajala pred potjo geneze, ni pot, ki jo potrebuje heterogenost, da bi prišla do mišljenja same sebe, pa tudi ne individualna, torej filogenetska zgodovina človekovega vstopa v svet jezika, pomena in mišljenja. Je prava, enkratna, ontogenetska, samo moja pot, prava Geneza, ker je pot, na koncu katere nastane zame nek nov svet tako, da stari svet dojamem kot nujni videz te poti.
V shematičnem prerezu obsega dinamična geneza dve globalni etapi oziroma fazi, ki sta nadalje razdeljeni vsaka na dva zoperstavljena momenta: prva faza, faza oralnosti, vsebuje moment telesne globine in moment idola višine, ki nista nič drugega kot parafraza platonističnega toka simulakrov in sveta legitimnih podob, ki ta tok potlači oziroma izrinja iz domene reprezentacije; druga faza, faza seksualnosti, vsebuje moment fizične površine, ki
posreduje med "simptomi telesnih globin" in "sublimacijami netelesne površine", in moment metafizične površine, kjer se iz teles izvije najprej površina smisla, nato čisto mišljenje dogodkovnega.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani