nova beseda
iz Slovenije
Ur. Oto Luthar et al.: Za odprto znanost, Založba ZRC 2004, poved v sobesedilu:
Na ta način ustvarjajo duhovne, emocionalne in miselne meje, ki z geografskimi mejami nimajo veliko skupnega, saj jih predvsem uporabljajo za ustvarjanje in opravičevanje meja znotraj posameznih ved. Vso lokalno humanistično vednost bo prej ali slej treba postaviti v širši evropski in svetovni kontekst, s komparativno metodo upoštevati dognanja drugih in postaviti svoja spoznanja, podatke, argumente, teorije idr. ob bok strokovnjakom, ki se v drugačnih okoljih ukvarjajo s podobnimi problemi, hkrati pa v njih najdejo tako univerzalne značilnosti kot lokalne specifičnosti obravnavanih tem znotraj posamezne vede.[6] Če bo tovrstno razmišljanje prešlo še na populistični nivo, o »majhnosti Slovenije« ne bo več govora, predvsem pa se tovrstni konstrukt ne bo več uporabljal za opravičevanje kakršne koli lokalne omejenosti.
Ker je vsaka veda umeščena v določen zgodovinski, politični, družbeni in kulturni kontekst, to pomeni, da so interesi,
vrednote in odnosi moči na institucijah, ki se ne povezujejo s sorodnimi v tujini in kjer sta pretok in izmenjava učiteljic/učiteljev in študentk/študentov majhna, izredno ozko lokalizirani.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani