nova beseda
iz Slovenije
Ur. Oto Luthar et al.: Za odprto znanost, Založba ZRC 2004, poved v sobesedilu:
Jacques Derrida, edini še živeči veliki mislec 20. stoletja, je leta 1998 v svojem predavanju z naslovom L'Université sans condition, ki ga prevajajo z Die unbedingte Unversität (Brezpogojna univerza) tematizira sedem nalog »nove humanistike«, »humanistike jutrišnjega dne« ali »humanistike za jutri«: napisati novo zgodovino človeka oz. človeštva in problematizirati doslej veljavne pojme in zareze, kakršna je med človekom in drugimi živimi bitji; oblikovati novo razumevanje demokracije in suverenosti, na novo določiti razmerja med ženskim in moškim, med državo in državljani, med človekovimi pravicami in nacionalno državo; na novo določiti odnos med profesionalnostjo in konfesionalnostjo, v tem okviru pa tudi poklicanost univerz; dekonstruirati kulturo in umetnost, zlasti književnost, namreč z vidika razločevanja med realnim in imaginarnim oz. fikcionalnim; na novo reflektirati odnos med konstativnim in performativnim, kajstvenim in najstvenim, faktičnim in
normativnim; opredeliti novo vlogo avtoritete oz. vlogo avtoritet na novih izhodiščih in napovedovati tisto, kar se zdi nemogoče in kar lahko prinese le nenapovedljivi Dogodek, nepričakovani dogodek onkraj nasprotja med konstativom in performativom.
Prav to zadnje terja popolno svobodo v humanistiki, popolno odprtost univerz, njihovo delovanje brez zunanjih pogojev in omejitev, toda ob polnem zavedanju lastne odgovornosti pred človekom in za človeštvo.
Seveda naloge, ki jih našteva Derridda in ki zadevajo filozofijo, zgodovino, kulturologijo, etnologijo, antropologijo, pedagogiko in druge humanistične vede, niso edine.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani