nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Vendar pa je nekaj nepopolnih branj zgodovine boljše kakor nobeno; najboljšo razlago pa bo imel tisti, ki bo najprej odkril in primerjal vse pomembne evidence, ki jih je mogoče zbrati, potem pa jih obravnaval z največjo umsko predirnostjo, z najtoplejšo simpatijo do človeka in z največjo imaginativno močjo. Zadnja pogoja je izpolnil Carlyle, vsaj v svojem največjem delu, in zato so njegova psihološka obravnava drhali v času brezvladja, njegova ognjena podoba tega, kar je tudi v resnici bilo požar, njegovi portreti posameznih oseb ‐ Louisa, Sieyesa, Dantona,, Robespierra ‐ v najglobljem smislu resničnejši od hladne analize istih dogodkov in konvencionalnih orisov istih oseb izpod peres znanstvenih zgodovinarjev, ki bolje poznajo dejstva, a slabše razumejo človeka. Carlyle je šele pozneje v življenju ponorel za čaščenjem junaka in ni več dojemal sočloveka z vseobsegajočo toleranco in simpatijo, ki sta sicer duhovna pečata njegove Francoske revolucije. [...]
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani