nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Življenje zna pač samo ohranjati, ne pa ga ustvarjati; zato vedno podcenjuje to, kar postaja, ker za to nima "uganjujočega" instinkta ‐ kot ga ima na primer monumentalna zgodovina. Tako antikvarna zgodovina preprečuje krepko odločitev za novo, tako hromi delujočega, ki bo, kot delujoči, vedno prizadel in moral prizadeti takšno ali drugačno pieteto. Dejstvo, da je nekaj postalo staro, poraja zdaj zahtevo, da mora biti nesmrtno; če namreč Nekdo za nazaj izračuna, kaj vse je takšna ‐ stara očetov, religiozna vera, podedovan politični privilegij ‐ morala prestati za trajanja svoje eksistence, kakšno vsoto pietete in čaščenja s strani posameznikov in generacij, tedaj se zdi predrzno in celo brezbožno, da bi takšno starino nadomestili z novostjo in da bi takšnemu nakopičenju števil pietet in čaščenj postavili nasproti Enice postajajočega in zdajšnjega.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani