nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Antikvarni smisel človeka, mestne občine, celotnega ljudstva ima vedno nadvse omejeno vidno polje; tega, kar je najbolj množično, sploh ne zazna, in tisto malo, kar vidi, vidi veliko preblizu in izolirano; ne more ga izmeriti in zato je zanj vse enako pomembno, torej sleherno posamično preveč pomembno. Tedaj pa za reči preteklosti ni vrednostne različnosti in ni sorazmerij, ki bi bili za medsebojno razmerje stvari zares pravični; pač pa so reči izmerjene in postavljene v razmerja vedno le glede na posameznika ali ljudstvo, ki se antikvarno ozira nazaj. [...]
A tudi če do te izroditve ne pride, če antikvarna zgodovina ne izgubi temelja, na katerem edino lahko požene korenine v blagor življenja: ne glede na to bo vedno preostalo dovolj nevarnosti, če namreč postane preveč mogočna in preraste druge načine obravnavanja preteklosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani