nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
V tej poveličani obliki je slava vendarle nekaj več kot najlastnejši grižljaj našega samoljubja, kot jo je imenoval Schopenhauer, je vera v sopripadnost in kontinuiteto velikih vseh časov, je ugovor proti premeni rodov in minljivosti.
S čim torej sodobniku koristi monumentalna obravnava preteklosti, ukvarjanje s klasičnim in redkim prejšnjih časov? Iz nje razbira, da je veliko, ki je nekoč bilo tu, vsekakor enkrat bilo možno in da bo zato gotovo enkrat spet mogoče; pogumno nadaljuje svojo pot, saj je zdaj pregnan dvom, ki se ga loteva v šibkejših urah, ali si ne želi nemara nemogočega. [...]
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani