nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Zgodovina cerkve je prav tako zgodovina nevidne cerkve kakor zgodovina vidne cerkve; če zadnjo ločimo od prve, ostane le prazna stavba; morda pozlačena in ovešena s starimi votivnimi darili, a vendarle neuporabna in celo kužno nečista; pisati njeno zgodovino je manj pomembno kakor pospešiti njen propad.
Manj ambiciozne so zgodovine, ki obravnavajo posebna ločena področja človeškega delovanja: znanosti, praktične umetnosti, institucije in podobno; področja, s katerimi ne zaobjamemo vseh človekovih prizadevanj in življenjskih oblik; a četudi je vsako področje še zmerom povezano z vsemi drugimi, se lahko duh vsakega, ali pa vsaj njegovi materialni rezultati, do neke mere razvijajo brez tesnega stika z drugimi. V tem okviru bi bile po dostojanstvu in težavnosti najbolj vzvišene naše zgodovine filozofije, zgodovine človekovega mišljenja in teorij o naravi človekovega bivanja in o odnosih do vidnega in nevidnega vesolja: takšna zgodovina bi
sodila, če bi jo primerno obravnavali ali če bi bila sposobna za pravo obravnavo, na področje cerkvene zgodovine; bila bi njen logični ali dogmatični del; zakaj filozofija v pravem pomenu je ali bi vsaj morala biti duša, katere telo je religija, bogočastje; v zdravih razmerah sta bila filozof in duhovnik ena in ista oseba.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani