nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Nemara je prišel čas, ko moramo veliko tega popraviti; in ta, ki ne vidi drugega sveta razen dvorskega in vojaškega; in ki piše le, koliko vojakov so izurili in koliko ustrelili, kako je ta ministrski spletkar ugnal onega in potem vodil, ali vsaj držal, nekaj, kar je sam imenoval vladno krmilo, a čemur bi bilo primerneje reči davčna pipa, pri kateri se je lahko, na mestu krmarja, napojil, in prišel tem bližje usedlini, čim zvitejši je bil ‒ bo poslej obveljal za bolj ali manj poučnega žurnalista, ne bomo pa ga več klicali zgodovinar.
Četudi politični zgodovinar opravi svoje delo z vso mogočo popolnostjo, pa vseeno lahko izpolni le del in še pusti prostor za številne kolege. Prvi izmed njih je cerkveni zgodovinar; skozi katoliški ali sektaški pogled si prizadeva razkriti napredek cerkve; napredek tistega dela družbenih naprav, ki zadeva našo religiozno usodo; kakor oni drugi del obravnava civilno, ali bolje, na daljša obdobja, našo
ekonomsko usodo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani