nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Četudi bitke in vojne vihre v svojem času oglušijo vsako uho in z radostjo ali grozo omamijo vsako srce, minejo kakor gostilniški prepiri; in, z izjemo nekaj Maratonov in Morgartenov, se jih spominjamo po naključju, ne zaradi zaslug. Sami zakoni in politične ustave niso naše življenje, temveč le hiša, v kateri živimo svoje življenje; pa niti hiša ne, le gole hišne stene; vsega bistvenega pohištva med njimi, iznajdb in tradicij in dnevnih navad, ki urejajo in podpirajo naš obstoj, pa niso naredili Drakoni in Hampdeni, temveč feničanski pomorščaki, italijanski zidarji, saksonski metalurgi, filozofi, alkimisti, preroki in vsi iz davno pozabljenega niza umetnikov in obrtnikov; ti so nas skupaj od začetka učili, kako misliti, kako delati in kako obvladovati duhovno in fizično naravo. Prav zato lahko rečemo, da se je pomembnejši del naše zgodovine nepovratno izgubil; kakor so nekdaj zahvalne obrede namenjali »za neznane usluge«, tako se lahko tudi mi s
spoštovanjem ozremo nazaj na temna in prazna mesta v preteklosti, koder v brezobličnem pozabljenju ležijo v grobovih naši glavni dobrotniki, z vsemi svojimi marljivimi prizadevanji, ne pa tudi s sadovi svojih naporov.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani