nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Med tistimi, ki se s takšno velikopoteznostjo niso strinjali, je bil gotovo tudi Droysen (1808‐1884), nemški zgodovinar, ki je kljub predanosti političnim idealom poleg štirinajstih zvezkov zgodovine pruske politike od srednjega veka do sedemletne vojne v svojem orisu historične metode zapisal, da je zgodovina edina znanost, »ki uživa to negotovo srečo [...], da je znanost in umetnost hkrati«. Kot strog metodolog je seveda obžaloval »pomanjkanje poštenosti« pri Carlylu, Macaulayu in Francozu Augistunu Thierryju (1795‐1856) ter vse po vrsti obsodil pretiranega zanesenjaštva. Čeprav liberalnejši od Micheleta je po njegovem mnenju tudi ta, skoraj pol življenja slepi zgodovinar preveč zapadel vplivu svojih učiteljev, in Chateaubrianda.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani