nova beseda iz Slovenije

Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:

In morda so ga tudi zato pogosto primerjali z Julesom Micheletom (1798‐1874), ki si je domišljal, da lahko do govorjenja pripravi celo tišino preteklih obdobij.



Med tistimi, ki se s takšno velikopoteznostjo niso strinjali, je bil gotovo tudi Droysen (1808‐1884), nemški zgodovinar, ki je kljub predanosti političnim idealom poleg štirinajstih zvezkov zgodovine pruske politike od srednjega veka do sedemletne vojne v svojem orisu historične metode zapisal, da je zgodovina edina znanost, »ki uživa to negotovo srečo [...], da je znanost in umetnost hkrati«. Kot strog metodolog je seveda obžaloval »pomanjkanje poštenosti« pri Carlylu, Macaulayu in Francozu Augistunu Thierryju (1795‐1856) ter vse po vrsti obsodil pretiranega zanesenjaštva.



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA