nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Takšno upravičenje narave ‐ ali bolje Previdnosti ‐ ni nepomembna spodbuda za to, da izberemo posebno gledišče za obravnavo sveta. Kaj nam namreč pomaga, če slavimo in priporočamo v obravnavo veličastnost in modrost Stvarjenja v naravnem kraljestvu brez uma, če tisti del velikega prizorišča vrhovne modrosti, ki vsebuje smoter vsega tega ‐ zgodovina človeškega rodu ‐ deluje kot nenehen ugovor proti temu, tako da nas pogled nanj primora, da z nejevoljo odvračamo od njega naše oči, s tem ko obupamo nad tem, da bi lahko tu kdaj koli našli popolno umno namero, pa nas pripravi do tega, da upamo nanjo le v drugem svetu?
Mojo namero bi razumeli napak, če bi menili, da sem s to idejo svetovne zgodovine, ki ima tako rekoč vodilo a priori, hotel izriniti delo na pravi, zgolj empirično pisani zgodovini.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani