nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
In prav to je tudi argument za to, da so ti dokazi božanske vrste in da morajo v tebi, bralec, izzvati božanski užitek, saj je za poznati in delati ista stvar.
350 Poleg tega, ker ljudje, na podlagi zgoraj navedenih definicij o resničnem in zanesljivem, dolga leta niso bili sposobni dojeti resnice in razmišljati o tem, kar je izvor notranje pravičnosti, pravičnosti, ki godi razumu in so jo prakticirali Judje, ki jih je razsvetlil pravi bog in jim je njegov božanski zakon prepovedoval celo komajda pregrešne misli; v to se ni nikoli vmešal noben umrljivi zakonodajalec (zakaj Judje so verjeli v, ki je bil en sam um, ki škili v človeška srca, pogani pa so verjeli v bogove, narejene iz teles in uma in tega niso zmogli); pozneje so o tem razmišljali filozofi, ki so živeli šele dva tisoč let po ustanovitvi njihovih narodov; med tem časom pa je vladala zanesljivost oblasti, se pravi isti kriterij, kakršnega uporablja ta metafizična kritika ‐ to pa je zdrava pamet
človeškega rodu (o čemer smo definicijo podali zgoraj, v Elementih), na kateri temelji zdrava pamet vseh narodov. Tako ta Znanost, na podlagi tega drugega poglavitnega načela postane filozofija avtoritete, kar pomeni izvir »zunanje pravičnosti«, kot pravijo moralni teologi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani