nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Zgodovinarji so njega in njegova dela, med katere ob prelomnem delu Načela nove znanosti (Prinzipi di Szienza Nuova) (1722) gotovo sodijo še O pomenu študija (De Ratione Studiorum) (1708), O najstarejši znanosti Italijanov (De Antiquissima Italorum Sapientia) (1710) in Splošni zakonik ( Universale) (1720), odkrili razmeroma pozno. Njegovo izvirno pojmovanje predpostavk in metod zgodovinskega raziskovanja je širši publiki v sodobnem času predstavil šele Burke, ki je iz pričujoče antologije izpadel samo zato, ker je v slovenščini mogoče najti že dva tehtna prevoda njegovih del. Prav tako je bil prav Burke tisti, ki je poudaril, da je skušal dokazati, da so takšne in drugačne pripisane lastnosti bogov in herojev odraz vsakdanjega življenja ljudstev, ki si jih lastijo, kar pomeni, da so miti del ljudske zapuščine in ne konstrukcije filozofov, kot so mislili Bacon in sodobniki.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani