nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Če so njegovo kritiko Mollierjevih dram mnogi še lahko sprejeli kot upravičen nastop proti pohujšanju, pa mu marsikdo ni oprostil vehementne kritike filozofov, kot sta Spinoza in Malebranche. Prej nasprotno, verjetno so se tudi zaradi nje nekateri podrobneje lotili njegovih Discoursov in v njih prepoznali »sterilno karikaturo« Avguštinove zgodovine božje previdnosti.[937] Na presenetljivo ostro kritiko je naletel tudi s strani konservativnih predstavnikov cerkve, ki so mu očitali, da je zaradi združevanja Civitas in Civitas Terrena cerkev zvlekel »v močvirje posvetne zgodovine«.
Kakor koli že, za zgodovino zgodovinopisja bo gotovo še naprej veljal za avtorja, ki je »razmišljanjem o toku zgodovine povrnil odličnost« oziroma še naprej ga bomo lahko obravnavali kot pisca, ki je tlakoval pot Vicojevi ločitvi posvetne zgodovine od zgodovine božjega mesta in s tem pripomogel k oblikovanju posvetne filozofije zgodovine.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani