nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Verjetno bi bilo pretirano trditi, da je renesansa čas, ko dobimo tudi žensko zgodovinopisje, gotovo pa je to čas, ko so se zgodovinarji naučili, kako najučinkoviteje onemogočiti svoje kolegice: »Z molkom seveda!«
To je namreč ugotovila že beneška zgodovinarka Lukrecija Marinella (1571‐1653), ki je v svojem opisu ženskega dela beneškega plemstva zapisala, da so moški, ki so v svojih delih spregledali učene in uspešne ženske, »izpričali borno poznavanje zgodovine«.[928] Podobno je mogoče razbrati iz dvesto let starejšega dela Knjiga o mestu žensk (Le livre de la cité des dames) de Pizan (1365‐1431), ki si je, kot pravi Findlen, kruh služila kot pisateljica na francoskem dvoru. V svojem delu Pizanova nasprotuje moškim predsodkom do žensk oziroma na konkretnih primerih dokazuje, da so ženske sposobne razumeti in uporabljati zakone, filozofirati in uspešno vladati.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani