nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
V Nemčiji in Angliji so izstopale predvsem tiste, ki so Vatikanu očitale, da je rimskokatoliška cerkev zavestno zanemarjala poslanstvo apostolov, zaradi česar je, kot trdi Barnes (1495‐1540) pravzaprav moralo priti do korupcije in s tem degradacije Kristusovega dela. V tem naboru protestantskih avtorjev je brez nadaljnjega treba izpostaviti tudi Istrana (1520‐1575) oziroma Flaciusa Illyricusa, ki je v svojem zgodovinskem pregledu cerkve od časa apostolov do 16. stoletja ugotovil, da je do najhujše degeneracije krščanstva prišlo v 13. stoletju, ko naj bi se papeštvo sprevrglo v utelešenje antikrista. Njegova Cerkvena zgodovina (Historia Ecclesiastica), sicer bolj znana pod imenom Stoletja (Centuriae), je naletela na precejšnje zanimanje nenazadnje tudi zato, ker je avtor svojo, na stoletja razdeljeno razpravo (od tod tudi popularno ime za knjigo), utemeljil na takrat aktualni periodizaciji na antiko oziroma zgodnjekrščansko dobo, srednji vek in sedanjost.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani