nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Zgodbe spremljajo življenjsko pot štirih perzijskih kraljev; grška zgodovina je (ob pomanjkanju že obstoječega zgodovinopisnega žanra) obravnavana po delih, ki so vstavljeni nekako na tistih mestih, ko je v ustreznem zgodovinskem toku prišlo do stika med in Perzijci.
Ključni moment Herodotovega dela je historía ‐ poizvedovanje, preiskovanje, raziskava ‐ tj. zbiranje podatkov o preteklih dogodkih in dejanjih (ne samo, temveč tudi barbarov ‐ tj. vseh Negrkov), o nekdanjih in sodobnih etnografskih ter geografskih značilnostih. Vendar je ta historía kritična: tako glede izbire podatkov, kot tudi glede tega, ali jim bo dejansko verjel: »Kot poročevalec sem dolžan poročati o vsem, kar se govori, zato pa še ni treba, da bi moral tudi vse verjeti: tega načela se hočem držati v vsem svojem poročilu.« (7, 152) Kar se tiče pisnih virov, ki jih je imel na voljo, vendar jih le redko navaja (pa še to pogosto iz polemičnih vzrokov), Herodot veliko dolguje Hekataju iz,
vendar z njim tudi odločno polemizira.[77] Znani so mu bili pisci perzijske zgodovine Haron, Ksantos in iz, kot pisni viri pa so mu služili tudi spomeniki, napisi na posvetilnih darovih, spominske plošče ipd.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani