nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Ob novem pojmovanju v primerjavi z (vrednotenje ‐ je polaren izraz brez moralnega prejudiciranja in Herodot je tu objektiven) naj bi šele dobil osnovno temo za univerzalno zgodovino (ki ji je po novem podredil že napisane partije).
Branje poglavij Zgodb pred perzijskimi vojnami (ki zavzemajo približno dve tretjini celotnega volumna) ustvari vtis, da gre sicer za počasen tok in medias res, da pa gre vendar za bolj ali manj neprekinjeno rdečo nit, za implicitno poudarjanje duhovnih in političnih razlik med vzhodom in zahodom; v tem oziru je delo smiselno zaokroženo ‐ od nastanka vzhodnega kolosa do izničenja njegove grožnje ob koncu perzijskih vojn ‐, tok pripovedi pa nezmotljivo poudarja razlike med in Perzijci. Med skromnostjo »skalnate in revne dežele«, kjer, kot pravi Perikles, »ljudje ljubijo skromno lepoto«, in neizmernim bogastvom v sredstvih in človeški sili, s katerimi je razpolagal orientalski despot; med majhnimi otočki demokracije (do katerih pa je
Herodot ob opisu notranjih razprtij precej kritičen ‐ pozna namreč največjo nevarnost svobode, to sta sebičnost in nesloga) in teokratskim tipom orientalske despotovine; med »sladko svobodo« in suženjstvom.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani