nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Ta ogenj, ki kakor bakla razvnema skrivne globine, za svoj žar ne požira snovi, vendar njegova vročina razjeda moje srce, navidez neopazno, a njegovi plameni zabadajo do kosti, skozi samo srž kosti do strtega srca.
A saj vidim, te misli so me zanesle proč od prvotne snovi: je vstal nad mano in njegova žalost je razvnela žalost v meni. Otrla si bom solze z oči in premagala to žalost, nadaljevala bom po vrsti s pripovedjo ter si, kakor moremo brati v tragediji, prislužila dvojni delež solz,[888] saj ena nesreča prikliče spomin na drugo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani