nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Še eno vprašanje je, ki je za preučevanje Herodota zelo pomembno in ki je bilo eden glavnih argumentov na strani analistov (pa tudi unitarijanci so se mnogokrat strinjali, da nanj niso našli pravega odgovora), namreč vprašanje o tem, ali ima delo enotno, osrednjo temo. je kljub mnenju, da je delo nastalo »po epizodah«, v svojem uvodu povzel precej razširjeno mnenje, da je »bilo delo od kraja zasnovano kot zgodovina Perzije«,[75] ki pa jo je Herodot predelal po obisku v Atenah, kjer je zaradi različni dejavnikov[76] »začel drugače gledati na zgodovino grštva«. Če je bilo torej delo pred tem zasnovano kot nova temeljita zgodovina Perzije, v katero naj bi bili vključeni daljši etnografski ekskurzi, in če je Herodot prej skozi »etnografsko prizmo« oba svetova, grškega in perzijskega, koordiniral in moralno enačil, mu je v Atenah »grštvo postalo merilo za ideal človeštva, boj Helade s Perzijo pa eksistenčna borba številčno manjšega, toda nravno više stoječega ljudstva
zoper fizično premoč niže stoječih ljudi«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani