nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
In če me, ravno nasprotno, on sam ali zgodovinska snov sili v to, da kritično spregovorim o njegovih dejanjih ‐ in da pri tem ne presojam o njem, temveč o njegovih potezah ‐, se zopet bojim zbadljivih dlakocepcev, ki se mi bodo v svoji vsesplošni zlobni nevoščljivosti in pomanjkanju posluha za tisto, kar je prav, rogali z zgodbo o Noetovem sinu Kamu[881] in se, kakor pravi, z obtožbami lotili nedolžnega.[882]
Kadar se nekdo poloti te resne naloge, ki jo predstavlja pisanje zgodovine, mora pozabiti na naklonjenost ali sovraštvo; pogosto se primeri, da mora izreči priznanje svojim nasprotnikom, kadar si njihova dejanja to zaslužijo, in pogosto mora biti kritičen celo do svojih najbližjih, kadar tako narekuje njihovo zmotno ravnanje. Zgodovinar se ne sme bati (okneo) ne kritične drže do svojih prijateljev ne pohvale, namenjene nasprotnikom.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani