nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
delo je izjemno bogat pregled različnih podatkov, do katerih je imela izobražena princesa z živim zanimanjem za državniške posle neomejen dostop; poleg informacij, ki jih je bila deležna v neposredni bližini svojega očeta, je spretno uporabljala tudi druge vire, med drugim npr. diplomatsko korespondenco, vojaška poročila, cesarske arhive itd. Aleksijada podrobno in barvito opisuje pohod na oblast, ponovno krepitev bizantinskega cesarstva, prvo križarsko vojno,[872] odnose Bizanca z Benetkami in vojne z Normani, vojne s Pečenegi[873] ter začetke spopadov s Srbi v.[874]
Informacije, ki jih posreduje o teh dogodkih, so, kot že rečeno, temeljite in počivajo na realnih, kakovostnih virih; za vojno z Normani, ki jih je med leti 1081‐1085 proti Bizancu vodil Guiscard,[875] je po vsem sodeč uporabila izjemno natančne vire, med njimi tudi latinske. Po drugi strani pa smemo njenemu delu tudi marsikaj očitati; vtis resnega zgodovinskega dela, ki ga ustvarja
odgovoren odnos do virov, kvari nagnjenost zgodovinarke k pretirano lahkotni pripovedi, s katero je vse prerada opisovala tudi dvorni blišč in spletke, na kar bi bralec v delu njenih vzornikov, med njimi Tukidida in Polibija, le stežka naletel.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani