nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Stroka se je pri preučevanju Herodota razdelila na dva tabora: na analiste in unitarijance (izraza sta izposojena prav iz terminologije glede homerskega vprašanja), pri čemer je treba omeniti, da ti dve smeri nista povsem nezdružljivi. Odločati se za verodostojnost oziroma »pravilnost« trditvam ene ali druge skupine je popolnoma brezplodno, ker so trditve z obeh polov hkrati dobro podkrepljene, vendar mestoma tudi pomanjkljive. Stališče analistov je, da ni imel pisec v začetku nobenega jasnega načrta, da je delo sestavljeno iz posameznih pripovedi ‐ lógoi, kot argument navajajo nestanovitnost v dolžini t. i. »ekskurzov« ipd; kot najznačilnejša predstavnika tega pristopa naj omenimo Jackobyja, ki je zagovarjal »razvojno« teorijo; tudi sicer so analisti pogosto trdili, da je razvoj historiografije stvar Herodotove osebne rasti in da se je torej zgodovina s Herodotovim napredkom od najzgodnejših, geografsko-etnografskih plasti
»osvobodila« iz spon etnografije.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani