nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Med cerkvenimi zgodovinami poznega obdobja kaže ob nekaterih odlomkih dela Joanesa Kantakuzena (Ioánnes Kantakúzenos), ki je kot menih v štirih knjigah (Historiai) posredoval memoarsko pristranski, a še vedno zelo dragocen pregled obdobja svoje vladavine sredi 14. stoletja, omeniti še Pahimerja (Geórgios Pakhyméros) ter njegov opis obdobja med začetkom 13. in sredino 14. stoletja. Tem so sledili kronisti Akropolit (Konstantinos Akropolites), Skutariot (Theodoros Skutariotes) in Efraim (Ephraim) s svojo kroniko v verzih, značilno za pozno dobo bizantinskega zgodovinopisja. Pomembno pridobitev tega obdobja predstavlja tudi kronika Panareta (Mikhaél Panaretos), brez katere bi vedeli bolj malo o "trapezuntskem" cesarstvu (1204‐1461), ki se je nahajalo na južnih obalah Črnega morja, sicer pa je pripadalo bizantinskemu civilizacijskemu krogu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani