nova beseda iz Slovenije

Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:

Po drugi strani so bizantinisti argumentirano osvetlili dejstvo, da je kljub prelomu, ki ga predstavlja prodor krščanstva, bizantinsko zgodovinopisje logično nadaljevanje grške zgodovinske misli, točneje, nadaljevanje grškega pragmatičnega zgodovinopisja, saj je le-to bistveno vplivalo na rimsko zgodovinopisje.[791] Ne glede na to moramo še enkrat poudariti, da so bili bizantinski avtorji nasledniki starorimske dediščine in da jih od tega ni nič odvrnilo. Kot kaže, na to ni mogel vplivati niti stvarni potek zgodovine, potek, katerega prelomnice so precej drugačne od tistih na zahodu, in, končno, potek, zaradi katerega govorimo o treh obdobjih bizantinskega cesarstva.[792]



Čas od nastanka Konstatinopla v prvi četrtini 4. stoletja do vzpona islama v 7. stoletju označujemo za zgodnjo dobo, obdobje med 7. stoletjem in smrtjo II. (1025) oziroma turško osvojitvijo Male Azije okoli leta 1070 imenujemo srednja doba, za zadnje ali pozno obdobje pa velja čas od druge polovice 11. stoletja do turške osvojitve Konstantinopla (1453).



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA