nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Mednje spada življenjepis () v štirih knjigah, ki kaže naknadne popravke in dokumentarne vrivke, k delu pa je avtor priložil tudi primerek Konstantinovega nabožnega govorništva (postno pridigo iz leta 323), ki je sicer najbrž pristen, vendar ga je Evzebij najbrž vsaj nekoliko predelal. Zgodovinska vrednost del o je, kot že rečeno, kompromitirana, vendar je razumljivo, da je cesarja, ki ga je vseskozi ščitil, videl zgolj v dobri luči, kot pium caesarem.
Tudi Evzebijevo temeljno zgodovinsko delo (in prvo tovrstno zgodovinsko delo dotlej), Cerkvena zgodovina (Ekklesiastiké historía) v desetih knjigah, v kateri je predelal cerkveno zgodovino od začetkov do leta 324,[781] ni zgolj zgodovinske, temveč tudi apologetske narave; zastavljeno je precej epizodično in snov obravnava razdrobljeno, kar avtor posredno prizna v uvodu (1,5):
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani