nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Nekoliko posplošeno bi lahko v to kategorijo zajeli vse (pomembnejše) zgodovinopisce pred smrtjo oziroma inavguracijo (336 pr. Kr.), vendar bi bila to v resnici preohlapna opredelitev. Poleg strogo časovne definicije moramo namreč upoštevati vsaj še metodološki, vsebinski in stilistični kriterij;[55] v tem pogledu nekaterih piscev nikakor ne bi mogli z gotovostjo uvrstiti med »klasične« ‐ tak primer so denimo »atidografi« (gl. spodaj), ki so ustvarjali v 5., 4. in celo 3. stoletju pr. Kr., vendar jih kot pisce strogo lokalne zgodovine ne moremo obravnavati kot predstavnike »klasičnega« zgodovinopisja, tudi tistih ne, ki so ustvarjali v 5. in 4. stoletju.
Ob tendencah razvoja zgodovinopisja v 4. stoletju se je dejansko pokazala prava vrednost Herodota in Tukidida.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani