nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Potijo se pod težo plašča z oglavnico, ki si ga pripnejo okrog vratu in zavežejo prav okrog grla, medtem ko je vanj vtkano okrasje s tako tankimi nitmi, da skozenj piha veter; pridvigajo ga z eno in drugo roko in ga pogosto potresavajo, še posebno z levico,[754] da bi se jasno videle dolge resice in tunika, na kateri so z živopisanimi nitmi upodobljene najrazličnejše živali. 10. Drugi si, ne da bi jih kdo kaj vprašal, nadenejo pomemben izraz in neskončno poveličujejo svoje premoženje. Pri tem za nekajkrat pomnožijo letni pridelek svojih rodovitnih (kot mislijo) polj, o katerih se bahajo, da jih imajo v obilju od sončnega vzhoda do zahoda. Kajpada se ne zavedajo, da se njihovi predniki, po zaslugi katerih se rimska veličina razteza tako daleč, niso odlikovali z bogastvom, temveč s srditimi vojnami, in da se ne po premoženju ne po načinu življenja ne po preprostosti svojih oblačil niso razlikovali od navadnih vojakov, temveč so vse, kar se jim je ustavljalo, premagali s svojo
hrabrostjo. 11. Zato je bil znameniti Publikola[755] pokopan z nabranimi denarnimi prispevki, Regulova[756] ubožna žena z otroki je živela od podpore moževih prijateljev, Scipionova[757] hči pa je dobila doto iz državne blagajne, ker je bilo sram ob cvetu device, godne za možitev, ki je zaradi odsotnosti revnega očeta dolgo sameval.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani