nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Amijan Marcelin (Ammianus Marcellinus) je živel in delal v obdobju, v katerem so mnogi grški pisci svoja dela ustvarili v latinskem jeziku, kar sprva morda daje misliti o intelektualni krizi latinskega zahoda ob koncu 4. stoletja, vendar je veliko bolj prepričljiv pomislek, da je, ravno nasprotno, intelektualni prostor rimskega cesarstva v tem času vse bolj zapolnjevala latinščina, ki je kot jezik umetne proze v 2. in 3. stoletju že nekoliko pešala. Poleg tega je bilo cesarstvo v Amijanovem času v kulturnem smislu že močno decentralizirano; v 4. stoletju je obstajalo več močnih kulturnih centrov,[739] ki so iz provinc, tako rekoč nekdanjega obrobja cesarstva, prispevali vrsto imenitnih piscev, katerih glavni ustvarjalni jezik je bila prav latinščina.
Tudi Amijan, ki ga lahko štejemo za zadnjega vélikega rimskega zgodovinopisca, je bil po rodu sicer iz Antiohije v Siriji, pomembnega trgovskega središča in ene prvih pomembnih krščanskih skupnosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani