nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Po Evzebijevi smrti (leta 339 ali 340) so jo nadaljevali do leta 325: v tej obliki je bila prevedena v armenščino, pa jo je prevedel v latinščino in nadaljeval do leta 378. Evzebij je veliko uporabljal relativno mlajše zgodovinske vire, npr. avtorja prve svetovne kronike Julija Afrikana (3. stoletje), ki mu je bil tudi vzor, in z njo postavil temelje današnjemu poznavanju antične kronologije. S svojo Cerkveno zgodovino, ki jo je Rufin (glej nižje) kmalu po izidu prevedel v latinščino, je ustvaril novo literarno (zgodovinsko) zvrst; v njej je med drugim utemeljil tezo, da je po božji previdnosti nastanek imperija sovpadal z rojstvom sina kot človeka; razsežnosti imperija in mir, ki je v njem tedaj pretežno vladal, so namreč omogočili nemoteno širjenje božjega nauka. To misel najdemo pozneje pri mnogih krščanskih piscih, med drugim tudi pri.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani