nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Glede na uporabljene vire, način predstavitve in slog so zbirko delili na skupine; običajno se npr. posebej obravnava skupina »glavnih«, torej cesarskih življenjepisov od do Karakale, ki se očitno opira na razmeroma kvaliteten vir in skorajda ne vsebuje potvorjenih dokumentov ali "retoriziranja", temveč kompilira podatke. V sami Zgodovini je omenjena vrsta virov, ki pa so po sodobnih dognanjih pogosto izmišljeni; po Symeu je takih kar 35 (1971, 1). Sodobnejši avtorji se večinoma nagibajo k neki različici Dessauove teorije o enem avtorju s konca 4. stoletja, tako tudi Mellor[720] in Syme (1971); slednji je, v nasprotju z večino preučevalcev, ki iščejo politični, javni motiv za takšno potvorbo, mnenja, da gre za duhovito igračkanje visoko izobraženega avtorja in za delo, ki je blizu historični romanci.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani