nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Zapuščina enkomija, kakršen se najde pri Izokratu ali Ksenofontu, je prikazovanje posameznikovih značajskih lastnosti s pomočjo njegovih dejanj; v klasični Grčiji je to omogočila prefinjena kultura medsebojnega občevanja, ki se je najbolj razvila v Atenah 5. stoletja in prinesla s seboj dovzetnost za opazovanje odtenkov. Za razliko od "enkomiastičnega" pristopa, ki izpostavlja posameznika zaradi njegovih izrednih dosežkov, pa Platon v svojih opisih Sokrata prenese središče zanimanja na značaj sam po sebi kot celoto.
Tej obravnavi značaja da ustrezno teoretično podlago Aristotel; enkratni pomen Plutarhovih življenjepisov za biografijo kot zvrst je prav v tem, da so edini v celoti ohranjeni primerki literarne biografije, k nastanku katere je s svojo teorijo o etiki pomembno pripomogel Aristotel, k razvoju pa peripatetiki.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani