nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Ker pa so ti zaradi ključne vloge cesarjevega položaja posredno prinašali tudi zgodovino obdobja samega, je Svetonijevo delo kmalu obveljalo za zgodovinopisje, kljub omenjenim odstopanjem od tradicionalne tematike in sloga. Smer, ki je pisala zgodovino izrecno kot zgodovino cesarjev, so nadaljevali še drugi, med grško pišočimi avtorji npr. Herodijan (prva polovica 3. stoletja), po katerem so se zgledovali še nekateri avtorji 4. in 5. stoletje, med latinskimi pa v prvi polovici 3. stoletja in v drugi polovici 4. stoletja Evtropij, Fest (ta dva sta prikazovala starejšo rimsko zgodovino kot zgodovino rimskega ljudstva, novejšo pa kot zgodovino cesarjev), in domnevno avtor(ji) Cesarske zgodovine (Historia). Ta smer je torej obstajala vzporedno z osrednjim politično-vojaškim tipom in bila od 4. stoletja tudi deležna kritik s strani njegovih zagovornikov, npr. Amijana.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani