nova beseda iz Slovenije

Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:

Z nastopom velikih monarhov, ki so tako rekoč združili svetovno zgodovino v svoji osebi, pa se je zgodovinopisje čedalje bolj osredotočalo na osebnost posameznika. Najzgodnejši antični primer biografskega zgodovinopisja je tako Teopompova Zgodovina, zvrst pa se je mogočno razmahnila z deli o Velikem, ki jih niso pisali le grški, marveč tudi latinski avtorji, tako Kurcij v 1. stoletju po Kr.



Druga spodbuda za biografsko zgodovinopisje je prišla s koncem rimske republike in nastopom principata, ko so (začenši s) rimski cesarji po zaslugi svojega položaja krojili usodo imperija s svojim značajem in vedênjem.



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA