nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Salustij kot zgodovinopisec pravzaprav ni imel pravega predhodnika; dotedanja »zgodovinopisna« tradicija v Rimu je bila izrazito analistična in tudi Salustijevi neposredni predhodniki, npr. Sizena in Licinij Macer, se od nje še niso osamosvojili ‐ ne vsebinsko ne slogovno. O Sizeni je imel npr. Cicero sicer dobro mnenje, češ da je »učen in plemenitim prizadevanjem« (doctus vir et studiis optimis deditus[574] vendar je že v antiki veljalo mnenje, da je bil pri izbiri svoje snovi precej nekritičen.
Salustij je bil, prav nasprotno, pri pisanju izjemno natančen in si je prizadeval, da bi imel na voljo čim več razpoložljivih dokumentov, ki si jih je za potrebe trenutne snovi, npr. pri pisanju Jugurtinske vojne, dal tudi prevajati.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani