nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Vsekakor je Salustij s svojo Zgodovino bistveno vplival na kasnejše pisce ‐ ne le v smislu obdelave in razporejanja snovi, temveč tudi vsebinsko; povsem verjetno je, da je tudi Plutarh črpal pri Salustiju, ko je pisal življenjepisa Sertorija in Lukula.
Salustij kot zgodovinopisec pravzaprav ni imel pravega predhodnika; dotedanja »zgodovinopisna« tradicija v Rimu je bila izrazito analistična in tudi Salustijevi neposredni predhodniki, npr. Sizena in Licinij Macer, se od nje še niso osamosvojili ‐ ne vsebinsko ne slogovno. O Sizeni je imel npr. Cicero sicer dobro mnenje, češ da je »učen in plemenitim prizadevanjem« (doctus vir et studiis optimis deditus[574] vendar je že v antiki veljalo mnenje, da je bil pri izbiri svoje snovi precej nekritičen.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani