nova beseda iz Slovenije

Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:

Kot odlike takšne monografije navaja pestrost (Fam. 5,12,4; ta je bila denimo značilna za slog Durisa, enega tragičnih zgodovinopiscev) in vzbujanje čustev ter katarzičnega užitka, ki ga bralec občuti ob branju o težavah in po možnosti slavnem koncu velikih oseb (Fam. 5,12,4‐5). Na tragično zgodovinopisje spominja tudi njegovo poudarjanje, da so poleg kronološke razvrstitve (O govorniku 2,15,63) pomembni opisi dogodkov, krajev in bitk (O govorniku 2,13,54; 2,15,63; Govornik 20,66); to je kvaliteta žive nazornosti, za katero so si prizadevali zgodovinarji kot Duris in Filarh.



Po drugi strani pa v Ciceronovih pogledih na leposlovni vidik zgodovine najdemo odmeve retoričnega zgodovinopisja.



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA