nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Ko denimo Ciceronov brat Kvint, ki nastopa v dialogu O zakonih skupaj s piscem samim in njegovim prijateljem Atikom, pripomni: »Kolikor razumem, brat, je po tvojem mnenju treba v zgodovinskem delu upoštevati druge zakone kakor v pesmi,« mu ta odvrne: »Seveda, Kvint, kajti v zgodovinskem delu se vse nanaša na resnico, pesem pa je večidel namenjena temu, da bi ob njej uživali; čeprav se tudi pri Herodotu, očetu zgodovine, in pri Teopompu najde nešteto izmišljotin« (1,1,5). Ciceron tudi kritizira stare nagrobne hvalnice zaradi mnogih laži, ki so prešle v zgodovinsko izročilo in ga pokvarile (Brut 16,62); to je izjemno mesto, na katerem zvrsti ne ocenjuje po retorični dovršenosti, temveč po točnosti podatkov. Zavedal se je problematičnosti avtobiografskega pisanja in njegovega sprejema pri bralcih (Fam. 5,12,8); k znanstvenemu pogledu na zgodovino bi sodilo tudi poudarjanje, da mora pisec vselej iskati vzroke dogodkov (O govorniku 2,15,63; Fam.
5,12,4).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani