nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Ko niso videli nobenega sovražnika, temveč povsod le obupno praznino, ogenj znotraj utrdbe in tišino, si niso znali razložiti, kaj se je zgodilo; nazadnje so, kakor bi dali povelje za streljanje lokostrelcem, zavpili, da bi priklicali koga od znotraj. Krik sta slišali ženski, ki sta prišli iz podzemnih jam in Rimljanom razložili, kakšno je stanje: tista druga ženska[520] je jasno poročala o vsem, kar je bilo povedano, in o tem, kako je bilo dejanje opravljeno. Rimljani so jo v svoji nejeveri v takšno dejanje le s težavo poslušali, polotili so se gašenja ognja in si kmalu utrli pot skozenj do palače; ko so tam naleteli na množico pomorjenih, se niso veselili, kakor bi se nad premaganim sovražnikom, temveč so občudovali plemenitost in neomajnost tolikih ljudi, katerih odločno zaničevanje smrti je vodilo k njihovemu dejanju.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani