nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Večina pobitih je bila navadnih meščanov, nemočnih, neoboroženih ljudi, ki so jih puščali kar tam, kjer so jih poklali; okrog oltarja se je nabirala gomila trupel, po stopnicah svetišča je lil potok krvi in telesa tistih, ki so bili pobiti na vrhu stopnišča, so se počasi kotalila navzdol.
Cesar je spoznal, da ne bo mogel obrzdati razburjene množice vojakov, ki so se povsem vdali besnilu, ogenj pa je divjal vse huje, zato je s svojimi poveljniki stopil v tempelj in si ogledal najsvetejši prostor ter vse, kar je skrivala njegova notranjost: vse je daleč presegalo govorice, ki so jih širili tujci, in ni zaostajalo niti za slovesom, ki se je širil med njimi samimi. Ker plameni še na nobenem kraju niso prodrli v samo notranjost, požirali so le prostore okrog svetišča, je cesar stvarno ocenil, da se poslopje še da rešiti, zato je stekel ven in skušal priklicati vojake, da bi pogasili ogenj; centurionu Liberaliju, poveljniku njegove osebne
straže kopjanikov, je ukazal, naj vsakogar, ki bi ne ubogal ukaza, z gorjačo prisili k pokorščini.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani