nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Ko se je bližal Rimu, mu je prišla nasproti nepregledna množica prijateljev in ko je vstopal v mesto, je bilo videti nad njegovo glavo ukrivljeno in enakomerno zaokroženo sončno kroglo v barvi mavrice, ki je bila posajena kot krona na glavo kmalu tako pomembnega moža.[474]
2,60 Materi Atiji in očimu ni ugajalo, da bi sprejel Cezarjevo ime, katerega sreča je vzbujala zavist, toda usoda, ki skrbi za blaginjo države in sveta, je obvarovala ustanovitelja in rešitelja rimskega imena. Tako je njegov božanski duh zavračal človeške nasvete in se je raje odločil slediti nevarnim, toda najvišjim ciljem kot pa varnim, a neznatnim; v sodbah o sebi je rajši kot očimu verjel stricu, ki je bil, rekoč, da mu ni dovoljeno, da bi se zdel samemu sebi nevreden imena, za katerega je menil, da ga zasluži.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani