nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
V kolikšni meri so homerski bogovi, Zevs,, Atena, Apolon, in drugi člani velike Zevsove družine, še živeli v zavesti grškega človeka v 2. stoletju po Kr., se natančno ne ve, gotovo pa v abstraktnejši obliki verovanje v te bogove ni bilo dosti manj aktualno kot verovanje v nova božanstva, posebej orientalska, in v demone. B. Baldwin zagovarja mnenje, da je bil vpliv sodobnosti na Lukijanovo delo mnogo večji, kot so mu ga bili filologi doslej pripravljeni priznati, in že M. Rostovcev[391] je poudaril Lukijanov izrazito kritični pogled na razmerje med bogatimi in revnimi in njegov odnos do teh problemov, posebej v Pomenkih umrlih.
V treh delih Lukijan obravnava izrazito sodobno tematiko: Kako je treba pisati zgodovino, Lažni prerok (obeh napisanih v obliki pisma) in v delu O koncu, v katerem želi razkrinkati h krščanstvu spreobrnjenega kinika Protea, v svojem času znane, vendar moralno vprašljive osebnosti, ki se je na starost ponovno odločil za kiniški
življenjski ideal, hkrati pa navdušil za indijsko filozofijo in se v Olimpiji zažgal na grmadi po igrah leta 165.
Kritični esej o zgodovinopisju, ki je imel na pisce do 20. stoletja razmeroma velik vpliv, ocenjujejo zelo različno, pozitivno predvsem tisti, ki se niso ukvarjali posebej z Lukijanom, medtem ko mu poznavalci Lukijanovega dela očitajo neizvirnost.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani